Režija: David Fincher

Igrajo: Brad Pitt, Cate Blanchett, Taraji P. Henson, Jared Harris, Tilda Swinton.

Film z največjim številom oskarjevskih nominacij in relativno nizkim ter predvsem tehničnim izplenom je v nedeljo zvečer doživel usodo, ki si jo je zaslužil. Film je tehnično popoln in igralsko dodelan, to pa je že tudi vse. Zgodba je precej dolgovezna in, konec koncev tudi dokaj nepomembna, brez kakršnegakoli globljega sporočila.

Zgodba se prične leta 1918, ko se v New Orleansu rodi rodi deček, ki je videti kot starec. Mati umre ob rojstvu, oče pa ga pusti na stopnišču doma za ostarele, kjer ga oskrbnica Queenie vzame za svojega. Nenavaden deček kljub pričakovanjem ne umre, temveč se pomlajuje. To je precej fascinanten pojav, a prav nobenega izmed junakov v filmu to niti za trenutek ne preseneti. Z Benjaminovim odraščanjem (pomlajevanjem?) spremljamo razvoj dvajsetega stoletja, a prav noben dogodek ni ravno ključen.

Brad Pitt, Cate Blanchet, Taraji P. Hanson in vsi drugi igralci svoje delo opravijo odlično, a zgodbi manjka dramatičnosti, da bi njihov trud lahko zares zasijal. Tako v Nenavadnem primeru Benjamina Buttona vidimo predvsem trud, ki so ga vsi sodelujoči vložili v ta film, vključno z nami kot gledalci, ki moramo skoraj tri ure sedeti v kinu.

Ocena: 4 od 5

Prvič objavljeno v Vikendu februarja 2009